Kraniosakralne tehnike si v okviru manualne terapije zaslužijo posebno omembo, tako zaradi načina izvajanja, kot tudi njihovega učinka. Gre za zelo nežne tehnike, pri katerih se terapevt prek dotika svojih rok orientira na primarni respiratorni sistem osebe, ki običajno kar oblečena v udobna oblačila leži na mizi. Z zelo nežnimi premiki sledi ali včasih nasprotuje gibanju tkiva pod rokami in je v stiku z njim, dokler ne pride do sprostitve. Amplituda in frekvenca premikov – ‘dihanja’ tkiva se pri tem spreminja; običajno pride do začasne popolne umiritve, po kateri se to primarno gibanje povrne z lepšimi, močnejšimi in bolj enakomernimi amplitudami.

Obstaja širok nabor tehnik, ki se uporabljajo za pomoč pri odpravi različnih težav, od glavobolov, bolečin v mišično-skeletnem sistemu, težav s sinusi, zvenenjem v ušesih, s poslabšano koncentracijo, z dihanjem, zaprtostjo, nespečnostjo, pretirano nervozo… Pomagajo pri odpravljanju posledic po meningitisu, imajo pa tudi pozitiven učinek na izboljšanje delovanja imunskega sistema. Zaradi umirjenega in nežnega pristopa pa so lahko zelo primerne tudi za ljudi, ki so kdaj v preteklosti doživeli kakšno travmatično izkušnjo.

Terapevt poišče somatsko disfunkcijo, nato pa išče način, kako jo odpraviti ter tako pomagati zdravju, da se bolj polno izrazi v danih okoliščinah.

Značilno je, da je terapevtova pozornost na dogajanje pod njegovimi rokami bistvenega pomena; bolj ko je terapevt odprt in pripravljen prisluhniti telesu in “dihu življenja” v njem, boljši so učinki izvajanja tehnik.

Učinek kraniosakralnih tehnik je sproščujoč in pomirjajoč. Običajno se oseba po terapiji počuti, kot bi se ji napolnile baterije po globokem počitku. Pozitivni učinki terapije se praviloma izboljšujejo še v naslednjih dneh, kajti telo preide v bolj sproščen način delovanja.

Učinki klasične masaže so fizične in psihološke narave. Masaža izboljša prekrvavitev mišic in s tem njihovo prehrano, pospeši pa tudi odnašanje presnovnih produktov iz mišic. Zaradi navedenih vzrokov in stimulacije mišičnih receptorjev pomaga pri odpravljanju bolečin in pridobivanju večje prožnosti mišic.

Poleg tega masaža izboljša prekrvavitev kože ter pripomore k boljšemu pretoku limfne tekočine, izboljša prehrano obsklepnih tkiv, prispeva k povečanemu izločanju seča ter pozitivno deluje na peristaltiko črevesja. Sproščanje medrebrnih mišic ima pozitiven vpliv na dihanje. Masaža obraza in lasišča pa deluje zelo sproščujoče na človeka kot celoto.

Psihološko gledano masaža pomirja in sprošča ter tako izboljšuje telesno počutje.

Pri terapevtski masaži se bolj ciljno posvečamo prizadetim strukturam z namenom odprave bolečin, regeneracije in izboljšanja gibljivosti, pri sprostilni pa je naš cilj doseči psihofizično sprostitev.